Anketiranje obiskovalcev destinacije Slovenj Gradec smo izvajali od julija do oktobra 2025 preko spletne ankete na www.1ka.si, tiskanih vprašalnikov ter fizičnega anketiranja. Anketa v slovenskem in angleškem jeziku je bila objavljena na različnih spletnih , na družbenih omrežjih, s QR kodo na stojalu pred TIC-em ter pri turističnih ponudnikih, največ izpolnjenih anket pa se je pridobilo fizično v TIC-u in na terenu.
Anketo je izpolnilo 381 oseb, od tega 51 % prebivalcev Slovenije ter 49 % tujcev. Med tujci smo največ anket pridobili s strani Nemcev, Hrvatov in Avstrijcev, nekaj je bilo tudi turistov z drugih kontinentov. Pridobili smo čimbolj reprezentativen vzorec anketirancev glede na sestavo turističnih prihodov v letu 2024. Struktura gostov izkazuje, da je razmerje med moško in žensko populacijo približno enako, 51 % je žensk, 49 % moških. Starostno prevladujeta skupini 25-44 let (37 %) in 45-64 let (37 %), 65 let ali več je imelo 19 % vprašanih, 7 % pa je bilo mlajših od 24 let. 70 % anketirancev je bilo zaposlenih, 21 % upokojenih, 9 % študentov ali učencev. Največ, 38 %, jih je destinacijo obiskalo z družino, 36 % v paru, 15 % sami, 5 % ali manj beležimo v kategorijah s prijatelji, s sodelavci oz. s poslovnimi partnerji ter s sorodniki. V povprečju so gostje v Slovenj Gradcu ostali 2,4 dni, od tega jih je eno noč prenočilo 23 %.

Večina, 59 %, je za premikanje po destinaciji uporabljala avto, s 17 % sledi pešačenje, z 12 % kolesarjenje, 7 % jih je uporabljalo avtobus, 5 % je izbralo drugo prevozno sredstvo, med katerim prevladuje avtodom. Med motivi za obisk destinacije s 43 % prevladuje obisk naravnih in kulturnih znamenitosti, 21 % gostov je prišlo z namenom rekreacije, 10 % na obisk prijateljem ali sorodnikom, 7 % je izbralo odgovor počitek, 7 % poslovni obisk, z manjšimi odstotki sledijo še zabava in kulinarika, zdravstvene storitve, izobraževanje in drugo. Približno petina (19 %) je seznanjena z znamko za trajnost v turizmu Slovenia Green. Predvidevamo, da je odstotek nekoliko nižji zaradi dejstva, da je polovica anketirancev prihajala iz tujine.

Povprečna stopnja zadovoljstva med vso našteto ponudbo znaša 4,5, kar je zelo zadovoljiv rezultat. Najvišje, z oceno 4,8, so bile ocenjene priložnosti za pohodništvo in kolesarjenje, občutek varnosti, možnost potovanja peš ali s kolesom ter urejenost okolice. S 4,7 sledi prijaznost in gostoljubnost domačinov, s 4,6 pa označenost dostopa do in na območju znamenitosti. Oceno 4,5 dosegajo gostinska ponudba in ponudba nastanitev, oceno 4,4 pa ponudba kulturnih vsebin in skrb za zdravje. Povprečno oceno zadovoljstva 4,2 je dosegla »vrednost za denar«, ponudba za nakupovanje pa 4,1. Najslabše je bil s 3,9 ocenjen javni prevoz, ki pa je med anketiranci prejel tudi največ odgovorov »ne vem«, kar se sklada z odgovori pri premikanju turistov v destinaciji, kjer jih je avtobus izbralo le 7 %.

Povprečna stopnja strinjanja s spodnjimi trditvami znaša 4, kar nakazuje na ugoden rezultat. Trditve pri prepoznavanju trajnostnih prizadevanj destinacije kažejo na nekoliko večje razlike med odgovori. Najvišje ocenjena trditev je pitje vode brez skrbi, ki je dosegla oceno 4,8, zelo dobro z oceno 4,5 je bilo ocenjeno tudi področje spodbujanja obiskovalcev k uporabi trajnostnih oblik transporta. Destinacija dobro opozarja tudi o lokalni gastronomski ponudbi in lokalnih proizvodih, kar so obiskovalci ocenili z oceno 4,3. Oceno 4 dosegata trditvi, da je v destinaciji na voljo dovolj informacij o skrbi za zdravje in dostopu do zdravstvene oskrbe ter o tem, kako se obnašati odgovorno. Nekoliko slabše, z oceno 3,7 je bilo ocenjena trditev, da je v destinaciji dovolj mest za ločevanje odpadkov. Najslabše, z oceno 3, kar pomeni, da se s trditvijo niti strinjajo, niti ne strinjajo, je bilo ocenjeno, da je v destinaciji na voljo dovolj informacij o varčevanju z energijo in vodo.

Odgovori, kako bi lahko destinacija postala še bolj trajnostno naravnana, so se nanašali na bolj trajnostno mobilnost (vzpostavitev vlaka, medkrajevni avtobusni promet, več e-koles, ponudba otroških sedežev za kolesa …), odpadke (več košev za ločevanje, povratna embalaža), kampe in postajališča za avtodome (večje število in boljša opremljenost), kar nekaj odgovorov se je ponovilo zgolj enkrat (npr. veganska restavracija, več pitnikov, več zasaditev z rožami …). Nekaj pa je bilo tudi pohval, da ne bi dodali ničesar, ker je ponudba že dovolj trajnostna.
Z analizo anket in povprečnimi ocenami smo načeloma zadovoljni, je pa ta vseeno izkazala področja, v katera bo v prihodnjih letih potrebno usmeriti več pozornosti.