Tura se začne v Slovenj Gradcu in se po 19 prevoženih kilometrih zaključili na izhodišču. Pot je razgibana, atraktivna in primerna za vse vrste kolesarjev.
Start ture je v Slovenj Gradcu in poteka v smeri proti Podgorju mimo mestnega pokopališča - Priključimo se na kolesarsko stezo in nadaljujemo do priključka na glavno cesto - Nadaljujemo pot po glavni cesti do kapelice - V Križišču zavijemo desno - Nadaljujemo naravnost mimo gostišča Kovač - Po dolini se peljemo vse do gostilne Balek, kjer se trasa obrne nazaj po dolini - V križišču z glavno cesto zavijemo desno proti Podgorju - Pri gostišču Rogina zavijemo levo - V krožnem križišču zavijemo levo mimo cerkve Svetega Urha in nadaljujemo do Spodnje vasi - V križišču zavijemo desno in peljemo čez most reke Suhodolnice - nadaljujemo po cesti do roba gozda, kjer se makadamska cesta nadaljuje v gozd na Dobravsko planoto - Sledimo tej cesti do osamljene kmetije, kjer zavijemo levo in se spustimo skozi gozd do mostu potoka Homšnica, kjer zavijemo desno po peš poti ter ji sledimo do stika z asfaltno cesto - Zavijemo levo v klanec in se povzpnemo po hribu do cerkve Sv. Marije - Obrnemo in se po hribu spustimo do glavne ceste - Prečkamo cesto in po dobrih 100 metrih zavijemo levo na kolesarsko cesto in se vračamo proti Slovenj Gradcu
Osnovni podatki o trasi:
Ime: Suhidol
Dolžina: 19,2 km
Zahtevnost: lahka
Vzpon: 260 m
Čas vožnje: 1 ura 45 minut (zmeren tempo, brez postankov)
Zanimivosti ob poti:
Slovenj Gradec 410 m.n.v. Mesto glasnik miru od leta 1989.
Vpet je med Uršljo goro in zahodnim Pohorjem. Zgodovina mesta se omenja že v antični dobi, v tesni povezavi s Starim trgom, ki je bil rimska naselbina Colatio.
Leta 1267 je koroški vojvoda Ulrich lll. Spanhiem podelil Slovenj Gradcu mestne pravice.
Podgorje ali Podgorca je oddaljena od Slovenj Gradca 4 km in ima dobre pogoje za kmetovanje, prva omemba kraja je l.1394.
Suhi dol označujemo dolino, ki se vije ob Suhodolnici vse do gostilne Balek.
*Opcija je tudi nadaljevanje poti peš do Plešivškega mlina po vzporedni dolini Kastel, kjer je leta 1995 vodna ujma popolnoma razdejala staro cesto, ki so jo včasih uporabljali za dostop proti Uršlji gori
Prečimo Mislinjsko dobravo, ki je vpet gozd med Mislinjsko in Podgorsko dolino. Skozi dobravo je v antičnih časih potekala rimska cesta Celeia / Colatio / Virunum.